9 maj
Kako se ta sredstva potem dejansko usmerijo do porabnikov – malih in srednjih podjetij?
EIF podpiše sporazume o oblikah financiranja prek nacionalnih finančnih posrednikov, kot so banke, podjetniški skladi ali skladi tveganega kapitala, ki nato podjetjem ponudijo različne produkte - garancije, kredite in lastniške oblike financiranja.
Kakšne pogoje morajo za prijavo in financiranje izpolnjevati MSP podjetja?
Vsa MSP z do 250 zaposlenimi in mid-capi podjetja, ki imajo do 3.000 zaposlenih, se lahko prijavijo za finančne produkte, ki uživajo podporo financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe. In sicer se lahko zanje potegujejo tako podjetja s sedežem znotraj kot zunaj EU. Velja pa, da morajo biti projekti, ki jih predlagajo podjetja izven EU, del čezmejnih projektov, v katerih sodelujejo tudi države članice EU.
Kakšni pa so pogoji za financiranje inovativnih projektov z višjimi tveganji, ki so značilni za start-up podjetja?
Z naložbenim načrtom za Evropo želimo v veliki meri podpreti prav inovativne projekte, ki pogosto nosijo večja tveganja. Jamstvo evropskega proračuna, ki ga zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe, tako omogoča finančnim izvajalcem in posrednikom, da prevzamejo večje tveganje, kot bi ga bili sicer, brez tovrstne pomoči, pripravljeni sprejeti. S tem se MSP zagotovi boljše in večje možnosti pri financiranju projektov.
Ali obstajajo kakšne omejitve oziroma preference za financiranje posameznih panog?
Financiranje naložbenega načrta se osredotoča zlasti na gospodarske sektorje, ki so ključnega pomena za doseganje pozitivnih učinkov na evropsko gospodarstvo. Ti vključujejo promet, energetsko in digitalno infrastrukturo, izobraževanje in usposabljanje, zdravstvo, raziskave in razvoj, informacijske in komunikacijske tehnologije, obnovljive vire energije in učinkovito uporabo virov ter okoljske, urbane in socialne projekte. To so tudi sicer panoge, v katerih najdemo številna prodorna start-up podjetja. Vendar pa lahko za razliko od predlagateljev velikih projektov (podjetja z več kot 3.000 zaposlenimi) mala in srednje velika podjetja ter mid-capi prejmejo finančno podporo tudi za projekte izven omenjenih sektorjev, tako da omejitev glede panoge za start-upe praktično ni.
Kakšni so prvi rezultat programov za MSP, ki jih koordinira Evropski investicijski sklad?
Rezultati kažejo na izjemno dober odziv prav pri malih in srednje velikih podjetjih, kar dokazuje, da je naložbeni načrt v segmentu malih in srednje velikih podjetij naslovil pravo potrebo po financiranju. Do aprila 2016 je bilo podpisanih 165 sporazumov s finančnimi posredniki za financiranje MSP. Že na podlagi teh sporazumov bo 3,4 milijarde EUR potrjenih jamstev doseglo več kot 136.000 evropskih podjetij.
Kako lahko do sredstev dostopajo slovenska MSP podjetja?
Mala in srednje velika podjetja ter mid-capi lahko pridobijo finančna sredstva za svoje projekte prek nacionalnih spodbujevalnih bank in lokalnih finančnih posrednikov, ki so pooblaščeni za posojanje. V Sloveniji je to Slovenski podjetniški sklad (SPS), ki je konec leta 2015 podpisal sporazum z Evropskim investicijski skladom v okviru programa za konkurenčnost podjetji COSME, ki ima podporo Evropskega sklada za strateške naložbe. Slovenski podjetniški sklad je tako pravi naslov za slovenska podjetja, ki bodo želela črpati ugodnejša financiranja s pomočjo jamstva EFSI.
Ali je bil za Slovenijo odobren še kakšen drug projekt z EFSI jamstvom?
Sporazum med Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom je prvi in zaenkrat edini projekt, odobren za Slovenijo. Slovenija je ena izmed 19 držav članic EU, ki ima odobren projekt za mala in srednje velika podjetja.
Kakšne oblike ugodnejšega financiranja bo Slovenski podjetniški sklad zagotavljal z jamstvom EFSI?
Sporazum s Slovenskim podjetniškim skladom bo zagotovil 180 milijonov evrov jamstev za bančne kredite za mala in srednja podjetja v Sloveniji. EFSI jamstvo namreč zagotavlja pogarancije in tako omogoči SPS-u, da bo podprl dodatno financiranje po ugodnih pogojih za več kot 1.100 slovenskih podjetij. Izdana garancija SPS za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih MSP najemajo pri eni od sodelujočih bank, omogoča lažji, hitrejši in cenejši dostop mikro, malim in srednje velikim podjetjem do bančnih kreditov, z nižjimi zahtevami po dodatnem zavarovanju kreditov, ki sicer bremeni podjetnika.
Letos boste pomen naložbenega načrta za Evropo aktivno predstavili tudi na konferenci PODIM. Kakšna je relacija med EFSI projekti in lastniškimi oblikami financiranja, ki jih v zgodnjih razvojnih fazah potrebujejo inovativna start-up podjetja, ki še niso ”zrela” za dolžniško financiranje?
EFSI je oblikovan kot prožen inštrument in podpira tako bančna posojila za MSP kot lastniško financiranje. Sporazum, ki ga je podpisal Slovenski podjetniški sklad, sicer predvideva zgolj jamstva za bančna posojila, saj garancije za zavarovanje bančnih kreditov veljajo za eno najpomembnejših spodbud za MSP-je. Vendar pa so finančni posredniki v nekaterih drugih državah, denimo na Švedskem in V Estoniji, nedavno podpisali tudi sporazume za lastniško financiranje v zgodnjih razvojnih fazah podjetij. Upam, da se bo tudi kateri izmed slovenskih finančnih posrednikov čim prej povezal z Evropskim investicijskim skladom ter se odločil za spodbujanje takšne oblike financiranja, saj ocenjujemo, da bi s tovrstnimi instrumenti lahko učinkovito naslovili specifične potrebe start-upov v Sloveniji.
Evropska komisija je zagnala tudi poseben evropski naložbeni portal. Komu je namenjen in kaj želite z njim doseči?
Evropski portal naložbenih projektov je eden izmed ključnih elementov naložbenega načrta. Nastal je na željo zasebnega sektorja oz. finančnih vlagateljev, ki pravijo, da nimajo pregleda nad številnimi naložbenimi priložnostmi v Evropi ter da bi želeli prek interaktivnega zemljevida vseh držav članic dostopati do opisa zanimivih projektov v vrednosti nad 10 milijonov evrov, ki potrebujejo zasebnega sovlagatelja.
Gre torej predvsem za zagotavljanje večje preglednosti ...
Da, namen portala je povečati preglednost obstoječih projektov in tako njihovim nosilcem omogočiti, da bodo svoje naložbene projekte ali ideje predstavili potencialnim vlagateljem iz vsega sveta, ne le Evrope. To je velika priložnost predvsem za manjše države, kot je Slovenija, ki niso pogosto na radarju globalnih vlagateljev. Slednjim pa portal na enem mestu nudi dostop do širokega nabora naložbenih priložnosti v EU ter jim zagotavlja, da so projekti tudi dovolj verodostojni. Če hočete poenostavljeno, gre za neke naložbene »zmenke«, saj objava projekta na portalu nikakor ne pomeni tudi zagotovitve končnega financiranja. Želim pa si, da bodo tudi slovenska podjetja čim bolj izkoriščala priložnosti, ki jih portal ponuja
Več informacij o naložbenem načrtu za Evropo najdete na http://ec.europa.eu/slovenia/news/2015/2015-0728_evropski_sklad_za_strateske_nalozbe_sl.htm. Več informacij o evropskem naložbenem portalu: ec.europa.eu/eipp.
Naložbeni načrt za Evropo: ugodnejša posojila za 1.100 slovenskih MSP!
O ciljih in projektih Evropskega naložbenega načrta za slovenska mala in srednja podjetja smo se pogovarjali z Zoranom Stančičem, ki vodi Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. ”Sporazum med Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom je prvi in zaenkrat edini projekt, odobren za Slovenijo. Zagotovil bo 180 milijonov evrov jamstev za bančne kredite za mala in srednja podjetja v Sloveniji oz. podprl dodatno financiranje po ugodnih pogojih za več kot 1.100 slovenskih podjetij,” poudarja vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki bo kot partner konference pomen naložbenega načrta za Evropo predstavljalo tudi na letošnjem PODIM-u.
Gospod Stančič, lahko za začetek pojasnite, komu je pravzaprav namenjen naložbeni načrt za Evropo in kaj je glavni motiv za njegov zagon?
Finančna in gospodarska kriza je terjala velik padec naložb v Evropi. Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jeana Clauda Junckerja je zato takoj ob začetku mandata, že novembra 2014, sprožila pobudo za spodbujanje strateških naložb v ključne gospodarske sektorje, s tem pa posledično tudi za oživljanje rasti, nova delovna mesta in krepitev globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Kakšni so bili cilji za njegovo sprožitev?
Cilj naložbenega načrta za Evropo je do sredine leta 2018 sprostiti javne in zasebne naložbe v višini najmanj 315 milijard EUR, in sicer v infrastrukturne in inovativne projekte. Prednost tega načrta je, da jamstvo evropskega proračuna, ki ga zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), v veliki meri prevzema tveganje in tako omogoča podporo tudi bolj tveganih projektov. Za podjetja tako načrt prinaša poslovne priložnosti za nove naložbe in omogoča lažji dostop do tveganega financiranja.
Ali so sredstva namenjena samo za velike infrastrukturne in druge projekte ali je kaj denarja namenjenih tudi malim in srednjim podjetjem?
Denar ni vnaprej razdeljen ne po državah in ne po sektorjih. Je pa predvideno, da bi se najmanj četrtina predvidenih naložb oziroma 75 milijard EUR ustvarila ravno v sektorju malih in srednje velikih podjetjih (MSP) ter t.i. mid-capi podjetij oz. podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo, ki zaposlujejo do 3.000 ljudi. Operativno izvajanje dostopa MSP do bolj tveganega financiranja koordinira Evropski investicijski sklad (EIF – European Investement Fund), ki ima s takimi oblikami financiranja, kot so tvegani kapital, jamstva in mikrofinančni instrumenti, ogromno dragocenih izkušenj.
Gospod Stančič, lahko za začetek pojasnite, komu je pravzaprav namenjen naložbeni načrt za Evropo in kaj je glavni motiv za njegov zagon?
Finančna in gospodarska kriza je terjala velik padec naložb v Evropi. Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jeana Clauda Junckerja je zato takoj ob začetku mandata, že novembra 2014, sprožila pobudo za spodbujanje strateških naložb v ključne gospodarske sektorje, s tem pa posledično tudi za oživljanje rasti, nova delovna mesta in krepitev globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Kakšni so bili cilji za njegovo sprožitev?
Cilj naložbenega načrta za Evropo je do sredine leta 2018 sprostiti javne in zasebne naložbe v višini najmanj 315 milijard EUR, in sicer v infrastrukturne in inovativne projekte. Prednost tega načrta je, da jamstvo evropskega proračuna, ki ga zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), v veliki meri prevzema tveganje in tako omogoča podporo tudi bolj tveganih projektov. Za podjetja tako načrt prinaša poslovne priložnosti za nove naložbe in omogoča lažji dostop do tveganega financiranja.
Ali so sredstva namenjena samo za velike infrastrukturne in druge projekte ali je kaj denarja namenjenih tudi malim in srednjim podjetjem?
Denar ni vnaprej razdeljen ne po državah in ne po sektorjih. Je pa predvideno, da bi se najmanj četrtina predvidenih naložb oziroma 75 milijard EUR ustvarila ravno v sektorju malih in srednje velikih podjetjih (MSP) ter t.i. mid-capi podjetij oz. podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo, ki zaposlujejo do 3.000 ljudi. Operativno izvajanje dostopa MSP do bolj tveganega financiranja koordinira Evropski investicijski sklad (EIF – European Investement Fund), ki ima s takimi oblikami financiranja, kot so tvegani kapital, jamstva in mikrofinančni instrumenti, ogromno dragocenih izkušenj.
”Sporazum med Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom je prvi in zaenkrat edini projekt, odobren za Slovenijo,” pravi Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Kako se ta sredstva potem dejansko usmerijo do porabnikov – malih in srednjih podjetij?
EIF podpiše sporazume o oblikah financiranja prek nacionalnih finančnih posrednikov, kot so banke, podjetniški skladi ali skladi tveganega kapitala, ki nato podjetjem ponudijo različne produkte - garancije, kredite in lastniške oblike financiranja.
Kakšne pogoje morajo za prijavo in financiranje izpolnjevati MSP podjetja?
Vsa MSP z do 250 zaposlenimi in mid-capi podjetja, ki imajo do 3.000 zaposlenih, se lahko prijavijo za finančne produkte, ki uživajo podporo financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe. In sicer se lahko zanje potegujejo tako podjetja s sedežem znotraj kot zunaj EU. Velja pa, da morajo biti projekti, ki jih predlagajo podjetja izven EU, del čezmejnih projektov, v katerih sodelujejo tudi države članice EU.
Kakšni pa so pogoji za financiranje inovativnih projektov z višjimi tveganji, ki so značilni za start-up podjetja?
Z naložbenim načrtom za Evropo želimo v veliki meri podpreti prav inovativne projekte, ki pogosto nosijo večja tveganja. Jamstvo evropskega proračuna, ki ga zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe, tako omogoča finančnim izvajalcem in posrednikom, da prevzamejo večje tveganje, kot bi ga bili sicer, brez tovrstne pomoči, pripravljeni sprejeti. S tem se MSP zagotovi boljše in večje možnosti pri financiranju projektov.
Ali obstajajo kakšne omejitve oziroma preference za financiranje posameznih panog?
Financiranje naložbenega načrta se osredotoča zlasti na gospodarske sektorje, ki so ključnega pomena za doseganje pozitivnih učinkov na evropsko gospodarstvo. Ti vključujejo promet, energetsko in digitalno infrastrukturo, izobraževanje in usposabljanje, zdravstvo, raziskave in razvoj, informacijske in komunikacijske tehnologije, obnovljive vire energije in učinkovito uporabo virov ter okoljske, urbane in socialne projekte. To so tudi sicer panoge, v katerih najdemo številna prodorna start-up podjetja. Vendar pa lahko za razliko od predlagateljev velikih projektov (podjetja z več kot 3.000 zaposlenimi) mala in srednje velika podjetja ter mid-capi prejmejo finančno podporo tudi za projekte izven omenjenih sektorjev, tako da omejitev glede panoge za start-upe praktično ni.
Kakšni so prvi rezultat programov za MSP, ki jih koordinira Evropski investicijski sklad?
Rezultati kažejo na izjemno dober odziv prav pri malih in srednje velikih podjetjih, kar dokazuje, da je naložbeni načrt v segmentu malih in srednje velikih podjetij naslovil pravo potrebo po financiranju. Do aprila 2016 je bilo podpisanih 165 sporazumov s finančnimi posredniki za financiranje MSP. Že na podlagi teh sporazumov bo 3,4 milijarde EUR potrjenih jamstev doseglo več kot 136.000 evropskih podjetij.
Kako lahko do sredstev dostopajo slovenska MSP podjetja?
Mala in srednje velika podjetja ter mid-capi lahko pridobijo finančna sredstva za svoje projekte prek nacionalnih spodbujevalnih bank in lokalnih finančnih posrednikov, ki so pooblaščeni za posojanje. V Sloveniji je to Slovenski podjetniški sklad (SPS), ki je konec leta 2015 podpisal sporazum z Evropskim investicijski skladom v okviru programa za konkurenčnost podjetji COSME, ki ima podporo Evropskega sklada za strateške naložbe. Slovenski podjetniški sklad je tako pravi naslov za slovenska podjetja, ki bodo želela črpati ugodnejša financiranja s pomočjo jamstva EFSI.
Ali je bil za Slovenijo odobren še kakšen drug projekt z EFSI jamstvom?
Sporazum med Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom je prvi in zaenkrat edini projekt, odobren za Slovenijo. Slovenija je ena izmed 19 držav članic EU, ki ima odobren projekt za mala in srednje velika podjetja.
Kakšne oblike ugodnejšega financiranja bo Slovenski podjetniški sklad zagotavljal z jamstvom EFSI?
Sporazum s Slovenskim podjetniškim skladom bo zagotovil 180 milijonov evrov jamstev za bančne kredite za mala in srednja podjetja v Sloveniji. EFSI jamstvo namreč zagotavlja pogarancije in tako omogoči SPS-u, da bo podprl dodatno financiranje po ugodnih pogojih za več kot 1.100 slovenskih podjetij. Izdana garancija SPS za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih MSP najemajo pri eni od sodelujočih bank, omogoča lažji, hitrejši in cenejši dostop mikro, malim in srednje velikim podjetjem do bančnih kreditov, z nižjimi zahtevami po dodatnem zavarovanju kreditov, ki sicer bremeni podjetnika.
Letos boste pomen naložbenega načrta za Evropo aktivno predstavili tudi na konferenci PODIM. Kakšna je relacija med EFSI projekti in lastniškimi oblikami financiranja, ki jih v zgodnjih razvojnih fazah potrebujejo inovativna start-up podjetja, ki še niso ”zrela” za dolžniško financiranje?
EFSI je oblikovan kot prožen inštrument in podpira tako bančna posojila za MSP kot lastniško financiranje. Sporazum, ki ga je podpisal Slovenski podjetniški sklad, sicer predvideva zgolj jamstva za bančna posojila, saj garancije za zavarovanje bančnih kreditov veljajo za eno najpomembnejših spodbud za MSP-je. Vendar pa so finančni posredniki v nekaterih drugih državah, denimo na Švedskem in V Estoniji, nedavno podpisali tudi sporazume za lastniško financiranje v zgodnjih razvojnih fazah podjetij. Upam, da se bo tudi kateri izmed slovenskih finančnih posrednikov čim prej povezal z Evropskim investicijskim skladom ter se odločil za spodbujanje takšne oblike financiranja, saj ocenjujemo, da bi s tovrstnimi instrumenti lahko učinkovito naslovili specifične potrebe start-upov v Sloveniji.
Evropska komisija je zagnala tudi poseben evropski naložbeni portal. Komu je namenjen in kaj želite z njim doseči?
Evropski portal naložbenih projektov je eden izmed ključnih elementov naložbenega načrta. Nastal je na željo zasebnega sektorja oz. finančnih vlagateljev, ki pravijo, da nimajo pregleda nad številnimi naložbenimi priložnostmi v Evropi ter da bi želeli prek interaktivnega zemljevida vseh držav članic dostopati do opisa zanimivih projektov v vrednosti nad 10 milijonov evrov, ki potrebujejo zasebnega sovlagatelja.
Gre torej predvsem za zagotavljanje večje preglednosti ...
Da, namen portala je povečati preglednost obstoječih projektov in tako njihovim nosilcem omogočiti, da bodo svoje naložbene projekte ali ideje predstavili potencialnim vlagateljem iz vsega sveta, ne le Evrope. To je velika priložnost predvsem za manjše države, kot je Slovenija, ki niso pogosto na radarju globalnih vlagateljev. Slednjim pa portal na enem mestu nudi dostop do širokega nabora naložbenih priložnosti v EU ter jim zagotavlja, da so projekti tudi dovolj verodostojni. Če hočete poenostavljeno, gre za neke naložbene »zmenke«, saj objava projekta na portalu nikakor ne pomeni tudi zagotovitve končnega financiranja. Želim pa si, da bodo tudi slovenska podjetja čim bolj izkoriščala priložnosti, ki jih portal ponuja
Več informacij o naložbenem načrtu za Evropo najdete na http://ec.europa.eu/slovenia/news/2015/2015-0728_evropski_sklad_za_strateske_nalozbe_sl.htm. Več informacij o evropskem naložbenem portalu: ec.europa.eu/eipp.
